Elektronska cigareta, skrajšano tudi e-cigareta, je preprosta elektronska naprava, ki uporabniku omogoča vnos nikotina na podoben način, kot pri uporabi klasične cigarete, z eno bistveno razliko. Elektronska cigareta ne proizvaja dima, temveč paro z nikotinom. Deluje tako, da s pomočjo segrevanja spreminja tekočino z nikotinom v paro, le na videz podobno dimu. Para, ki nastane iz e-cigarete ne vsebuje neprijetnih vonjav, katrana, ogljikovega monoksida ter številnih drugih zdravju škodljivih snovi, kot jih najdemo v dimu klasične cigarete temveč vsebuje le nekaj poznanih snovi, katere z izjemo nikotina uporabljamo vsakodnevno v prehrambenih, kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih.

E-cigareta je na trgu prisotna že od leta 2004 in zaradi svojega namena ter načina uporabe velja za alternativo klasičnim tobačnim izdelkom. Priljubljenost ji iz leta v leto strmo narašča. Samo v Veliki Britaniji je tako leta 2018 bilo približno 3,2 milijone uporabnikov. Čeprav e-cigareta ni uradno označena kot pripomoček za odvajanje od kajenja jo večina uporabnikov uporablja prav za ta namen. Uporabnik s pomočjo e-cigarete lahko namreč na enostaven način zmanjšujejo vsebnost nikotina in se tako skozi čas znebije nikotinske odvisnosti brez večjih težav.

Zaradi svoje priljubljenosti in številnih uporabnikov je e-cigareta močno pritegnila pozornost tudi pri znanstvenikih, raziskovalcih in drugih strokovnjakih. Do danes je tako bilo opravljenih ogromno različnih raziskav med katerimi je ogromno takšnih, ki govorijo v prid elektronske cigarete. Med najbolj znanimi sta obsežno poročilo angleške Agencije za javno zdravje (Public Health England), ki je leta 2015 podala oceno, da je elektronska cigareta vsaj 95% manj škodljiva od klasične cigarete ter raziskava »Nikotin brez dima: zmanjševanje škode, ki jo povzroča tobak (Nicotine without smoke: tobacco harm reduction)«, kjer je angleško Kraljevsko zdravniško združenje (Royal College of Physicians) leta 2016 v Londonu z izdajo svojega obsežnega poročila o varnosti in učinku e-cigaret ugotovitve raziskave angleške Agencije za javno zdravje le še dodatno potrdilo in odpravilo vse dvome o njeni verodostojnosti.

Kaj vsebuje elektronska cigareta?

Elektronska cigareta vsebuje posebej za to namenjeno tekočino, ki poleg nikotina vsebuje še propilen glikol, rastlinski glicerin ter aromo. Propilen glikol in rastlinski glicerin proizvajata paro, aroma pa daje okus. Tako propilen glikol kot tudi rastlinski glicerin in aromo uporabljamo vsakodnevno tudi v številnih drugi prehrambenih, kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih.

Propilen glikol in rastlinski glicerin

Propilen glikol (PG – Propylene Glycol) in rastlinski glicerin (VG – Vegetable Glycerin) sta snovi, ki v elektronski cigareti služita za namen ustvarjanja pare, le na videz podobno dimu. Najdemu ju tudi v številnih drugih izdelkih. Rastlinski glicerin (tudi glicerin ali glicerol) je prozorna in gosta tekočina, sladkega okusa in brez vonja. Propilen glikol pa je prav tako prozorna in brez vonja, a veliko bolj redka tekočina v primerjavi z rastlinskim glicerinom ter brez okusa.

V hrani in pijači se uporabljata kot vlažilec in topilo, ter lahko pomagata ohraniti živila kot konzervans. Rastlinski glicerin se zaradi svojega sladkega okusa uporablja tudi kot sladilo. V farmaciji in kozmetičnih izdelkih se uporabljata predvsem kot vlažilec. Rastlinski glicerin deluje tudi kot sredstvo za izboljšanje gladkosti, ki zagotavlja mazanje. Propilen glikol pa deluje kot izredno dobro topilo za dišave in vitamine. Obe sestavini tako najdemo v številnih izdelkih kot so npr. sirupih proti kašlju, zobnih pastah, ustnih vodah, kremah za nego telesa in obraza, izdelkih za nego las, milih, itd.

Tekočine za elektronsko cigareto z večjo vsebnostjo rastlinskega glicerina zaradi svoje gostote proizvajajo večjo količino goste in žametne pare, ki so nekoliko sladkega okusa. Tekočine z večjo vsebnostjo propilen glikola pa zaradi svoje redkosti proizvajajo manjšo količino pare, ki je po občutku bolj rezka. Večina tekočin za e-cigareto vsebuje tako propilen glikol kot tudi rastlinski glicerin v določenem razmerju. Najpogostejša PG/VG razmerja so (v %): 50/50, 40/60, 30/70 ter 20/80.

Kaj vsebuje tekočina za elektronsko cigareto

Nikotin

Nikotin je tekoči alkaloid, kjer se ga največ nahaja v listih različnih vrst tobaka. V manjših količinah pa je prisoten tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki. V manjših količinah nikotin na človeka deluje tako poživilno, kot tudi sprostitveno. Pogosto pa uporabniki omenjajo tudi občutke sproščenosti, umirjenosti in zbranosti. Generalno gledano pa je nikotin označen kot snov, ki povzroča tako fizično kot tudi psihično odvisnost.

V tekočini za elektronsko cigareto je nikotin bistvena sestavina, saj le-ta običajno uporabniku omogoča enostaven prehod iz klasične cigarete na elektronsko. Bistvo e-cigarete je namreč v tem, da uporabnik ob uporabi ne čuti potrebe po klasični cigareti.

Izbira stopnje nikotina v tekočini je popolnoma izbira posameznika. Vsebnost je označena v mg/ml. Največja zakonsko dovoljena vsebnost nikotina v tekočinah za elektronske cigarete je 20 mg/ml. Najpogostejše vsebnosti so 3, 6, 9, 12 in 18mg/ml.

Aroma

Rastlinski glicerin, propilen glikol in nikotin sami po sebi nimajo nekega bistvenega okusa. Zaradi tega so tekočinam za e-cigarete dodane arome, kakršne se npr. uporabljajo tudi v prehranski industriji. Zaradi ogromnega števila različnih arom je na voljo tudi izjemno veliko število različnih tekočin za e-cigareto. Od enostavnih, ki vsebujejo eno ali dve različni aromi do izjemno kompleksnih in gurmanskih, ki lahko vsebujejo tudi več kot 10 različnih arom. Glede na sam okus pa jih v grobem delimo na tobačne, sadne, kremaste, oreščkaste, mentolove ter ostale, katere zaradi svojega specifičnega okusa kot so npr. kava, čaj, ingver, čokolada itd., ne moremo uvrstiti v katero izmed omenjenih kategorij.

Uporabniki elektronske cigarete na začetku iščejo predvem tobačne okuse, saj si želijo čim bližji približek klasične cigarete. Kasneje pa nekateri pričnejo z eksperimentiranjem in odkrivanjem tudi ostalih okusov.

Zgodovina e-cigarete in zakaj je sploh nastala?

Prva elektronska cigareta je bila narejena v Ameriki. Leta 1963 je Herbert A Gilbert prijavil patent za prvo e-cigareto in elektronska cigareta je bila patentirana leta 1965. Gilbertu je uspelo izdelati prototipe, toda v tistem času za e-cigareto ni bilo pravega interesa. To je bil čas, ko so zdravniki šele ravno pričeli opozarjati na nevarnost in škodljivost kajenja. Leta 1963 je v Ameriki kadilo okoli 44% vseh žensk in preko polovico ameriških moških. V tem času se torej še niso resno ukvarjali z zdravstvenim tveganjem kajenja, zato nihče niti ni iskal manj škodljivega nadomestka za kajenje.

Po drugi strani se je Gilbert srečeval tudi z nekaterimi tehničnimi preprekami in izzivi. Njegov izum je namreč temeljil na energiji baterije, toda v zgodnjih 1960 dognanja na področju tehnologije in razvoja baterije še zdaleč niso bila na takšni ravni kot so npr. danes. Polnljive baterije so bile drage in pogosto precej težke. Tudi običajne baterije niso bile poceni, prav tako pa so imele omejen rok delovanja. Prva elektronska cigareta je bila precej pred svojim časom – tako iz družbenega kakor iz tehnološkega vidika. Potem, ko je Gilbert patentiral svojo prvo e-cigareto, je tako minilo kar 40 let, preden se je na tem področju spet začelo nekaj premikati.

Patent prve e-cigarete iz leta 1963

Prva e-cigareta dana na trg

Leta 2001 se je na področju elektronske cigarete zgodil preboj. Za to je bil odgovoren človek, po imenu Hon Lik. Hon Lik je bil lekarnar in strokovnjak za tradicionalno kitajsko medicino, ki je delal v raziskovalnem agrikulturnem laboratoriju. Hon, ki je bil sam strasten kadilec, je v tistem času izgubil očeta zaradi pljučnega raka, kar ga je spodbudilo k odločitvi, da sam preneha kaditi. Kot številni, je najprej poizkusil z nikotinskimi obliži, a ti niso delovali kot bi si želel. Ker je imel znanje in sposobnosti, je začel raziskovati tekočine in izparevanje, da bi iznašel nekaj, kar bi lahko nadomestilo vdihovanje tobačnega dima. Sčasoma se je osredotočil na propilen glikol, pogost prehranski dodatek, ki je nestrupen in ustvari zadovoljivo paro. Prav tako je Hon ugotovil, da je dobro topilo za različne okuse in nikotin. Propilen glikol je poleg rastlinskega glicerina še danes ena izmed ključnih sestavin tekočin za e-cigarete.

Hon je imel v primerjavi z izumiteljem e-cigarete, Gilbertom, veliko prednost – cenovno dostopno in visoko zmogljivo baterijo. Moderne litij-ionska baterije, ki se uporabljajo v telefonih, prenosnikih in drugih napravah, namreč lahko skladiščijo toliko energije, da je mogoče e-cigareto uporabljati več ur naenkrat.

Tako je leta 2003 Hon Lik patentiral elektronsko cigareto, ki je delovala po enakem principu kot pri Gilbertovem prvotnem izumu. Hon Lik je kmalu za tem začel sodelovati s podjetjem Ruyan, kar v prevodi pomeni »kot dim« in tako je bila elektronska cigareta leta 2004 prvič dana na trg. Sprva na Kitajski trg kmalu pa se je razširila še na Ameriko in v Evropo.

Komu je namenjena e-cigareta?

Zaradi vsebnosti nikotina je elektronska cigareta namenjena predvsem kadilcem, ki iščejo manj škodljivo alternativo klasičnim cigaretam. Uporaba elektronskih cigaret ni namenjena otrokom in mladostnikom, nosečnicam in ženskam, ki načrtujejo naraščaj, bolnikom s kroničnimi obolenji (predvsem dihal) in nekadilcem.

Ali je e-cigareta dobro raziskana?

Na področju e-cigaret je zaradi svoje priljubljenosti in razširjenosti v zadnjih letih bilo opravljenih veliko število različnih raziskav, zato težko trdimo, da od prve dane e-cigarete na trg leta 2004 in do danes le-ta ni dobro raziskana. Vsekakor pa, kot pri vsaki drugi stvari, se tudi na tem področju krešejo mnenja in imamo tako zagovornike kot tudi nasprotnike. Spodaj si lahko ogledate seznam 20 odmevnejših raziskav.

Seznam 10 odmevnejših raziskav

#1 Elektronska cigareta je 95% manj škodljiva od klasične cigarete

E-cigarettes: an evidence update (Public Health England, 2015)

Obsežno poročilo Angleške Agencije za Javno Zdravje (Public Health England) je na podlagi do tedaj razpoložljivih podakov ugotovilo, da je uporaba e-cigaret vsaj 95% manj škodljiva od kajenja tobačnih cigaret in da je lahko unčikovit pripomoček pri opuščanju kajenja.

#2 E-cigarete na vodijo v kajenje in normalizacijo kajenja ter so unčikovite pri opuščanju kajenja in so 95% manj škodljive od tobačnih cigaret

Nicotine without smoke: Tobacco harm reduction (Royal College of Physicians, 2016)

Bistvene ugotovitve:

  • e-cigarete ne vodijo v kajenje – elektronsko cigareto v večini uporabljajo kadilci, ki želijo opustiti kajenje
  • e-cigarete ne vodijo v normalizacijo kajenja – uporaba elektronskih cigaret se ni pomembno razširila med ljudmi, ki niso nikoli kadili
  • e-cigarete so koristne pri opuščanju kajenja
  • dolgoročna škoda zaradi uporabe e-cigaret verjetno predstavlja manj kot 5 % v primerjavi z škodo, ki nastane pri uporabi klasičnih tobačnih izdelkov

#3 E-cigarete NE vsebujejo 10x več rakotvornih snovi (formaldehida) kot tobačna cigareta

E-cigarettes emit very high formaldehyde levels only in conditions that are aversive to users: A replication study under verified realistic use conditions (Science Direct, 2017)

Leta 2015 je bila objavljena raziskava, kjer je bilo v enem modelu elektronske cigarete zaznati 5-15 krat več formaldehida v primerjavi s tobačno cigareto. Mediji so to novico senzacionalistično pograbile in priča smo bili naslovom tipa; »Elektronska cigareta 10x bolj škodljiva od navadne«, »Elektronska cigareta vsebuje 10x več rakotvornih snovi kot navadna«, ipd.

Leta 2017 je bila opravljena nova raziskava drugih avtorjev, kjer so uporabili popolnoma enako e-cigareto in poustvarili enake raziskovalne pogoje ter preverili ali to res drži. Ugotovitve so bile sledeče:

  • Formaldehid nastane pri toplotni razgradnji.
  • Visoke vsebnosti formaldehida nastanejo v nerealnih pogojih saj uporaba e-cigarete v takih pogojih za uporabnika ni prijetna. Para je namreč zelo vroča in izrazito neprijetnega okusa.
  • V realnih pogojih je vsebnost formaldehida bistveno nižja kot pri tobačni cigareti.

Formaldehid je organska kemijska spojina in je vmesni produkt pri zgorevanju, zato ga najdemo ob ognju, izpušnih plinih (smogu) ipd. tvori pa se tudi v samem ozračju. Več kot polovica vsega proizvedenega formaldehida na svetu se porabi za izdelavo lepil, izolacijskih materialov in predmetov za široko potrošnjo. Formaldehidne smole se zelo pogosto uporabljajo v gradbeništvu, zato je formaldehid najpogostejši onesnaževalec zraka v zaprtih prostorih.

#4 E-cigareta ni tako zasvoljiva kot tobačna cigareta

Dependence levels in users of electronic cigarettes, nicotine gums and tobacco cigarettes (National Institute of Health, 2016)

Namen raziskave je bil oceniti raven odvisnosti uporabnikov e-cigaret v primerjavi z ravnjo odvisnosti uporabnikov tobačnih cigaret in uporabnikov nikotinskih žvečilnih gumijev. Raziskava je pokazala, da nekateri uporabniki so odvisni od elektronskih cigaret vendar ne toliko kot uporabniki tobačnih cigaret. Prav tako pa je raziskava pokazala, da soe-cigarete lahko enako ali manj zasvoljive kot nikotinski čigumiji, ki pa sami po sebi niso zelo zasvoljivi.

#5 Pasivno inhaliranje pare e-cigarete ne predstavlja tveganja za zdravje

Peering through the mist: systematic review of what the chemistry of contaminants in electronic cigarettes tells us about health risks (BMC Public Health, 2014)

Raziskava je na podlagi več kot 9000 vzorcev pokazala, da izpostavljenost pari v zaprtem prostoru (na delovnem mestu) ne predstavlja tveganja za zdravje, ki bi zahtevala posebno pozornost, tudi pri večji izpostavljenosti.

Evidence review of e-cigarettes and heated tobacco products 2018 (Public Health England, 2018)

Poročilo angleške Agencije za javno zdravje iz leta 2018 na podlagi dosedanjih, predvsem novejših raziskav, v poglavitnih zaključkih navaja, da zaenkrat ni dokazov o škodljivosti pasivnega inhaliranja pare elektronske cigarete.

#6 Elektronska cigareta skoraj dvakrat bolj učinkovita pri opuščanju kajenja kot uradni pripomočki

A Randomized Trial of E-Cigarettes versus Nicotine-Replacement Therapy (The New England Journal of Medicine, 2019)

Obsežna raziskava je bila narejena na vzorcu 886 naključno izbranih kadilcev z željo po opuščanju kajenja. Kadilci so bili razdeljeni v dve skupini, na uporabnike e-cigaret in uporabnike registriranih pripomočkov za odvajanje od kajenja (nikotinski žvečilni gumiji, obliži ipd.), katere so lahko uporabljali največ 3 mesece. Po tem času so morali prenehati z uporabo pripomočkov. Rezultati so pokazali, da je po enem letu abstinence bila uspešnost pri uporabnikih e-cigaret 18%, medtem ko je bila uspešnost pri uporabnikih registriranih pripomočkov le 10%.

#7 Vpliv e-cigarete na zdravje: 3,5 letna raziskava rednih uporabnikov elektronskih cigaret

Health impact of E-cigarettes: a prospective 3.5-year study of regular daily users who have never smoked (Nature Research – Scientific Reports, 2017)

V kar 3,5 let trajajoči raziskavi so preučevali vpliv e-cigarete na zdravje pri rednih uporabnikih elektronskih cigaret, ki prej niso nikoli kadili in rezultate primerjali s kontrolno skupino ljudi, ki prej niso nikoli niti kadili niti uporabljali e-cigarete.

Raziskava je pokazala, da pri vsakodnevnih uporabnikih e-cigaret v tem času ni bilo zaznati zmanjšanega pljučnega volumna, razvoja respiratornih simptomov,sprememb v markerjih pljučnega vnetja v izdihanem zraku in znakov zgodnje poškodbe pljuč. Prav tako niso bile opažene nobene spremembe krvnega tlaka ali srčnega utripa.

#8 Raven nikotina in ostalih potencialno škodljivh snovi pri uporabnikih e-cigaret v primerjavi z kadilci in uporabnikih NNT izdelkov

Nicotine, Carcinogen, and Toxin Exposure in Long-Term E-Cigarette and Nicotine Replacement Therapy Users: A Cross-sectional Study (Annals of Internal Medicine, 2017)

Raziskava je bila narejena na podlagi skupine uporabnikov, ki so uporabljali e-cigarete v povprečju približno 17 mesecev. V vzorcih urina in sline so merili raven nikotina ter 26 potencialno škodljivih snovi. Rezultate so primerjali s skupino kadilcev, skupino ljudi, ki kadi in hkrati uporablja tudi e-cigareto ter skupino ljudi, ki uporabljajo izdelke za nadomestno nikotinsko terapijo (NNT), kot so na primer nikotinski žvečilni gumiji, obliži ipd.

Rezultati raziskave so pokazali, da je bila vsebnost nikotina v vzorcih pri uporabnikih e-cigaret zelo podobna tistim, ki so uporabljali NNT izdelke in kadilcem. Ključna ugotovitev pa je nastala pri primerjavi potencialno škodljivih snovi, kjer so npr. odkrili, da je pri uporabnikih e-cigaret vsebnost kancerogene snovi NNAL za 97% nižja v primerjavi s kadilci. Prav tako so ugotovili, da so ravni potencialno škodljivih snovi pri uporabnikih e-cigaret pravzaprav zelo podobne, kot pri skupini ljudi, ki so uporabljali NNT izdelke.

9# Koncentracije težkih kovin v pari e-cigarete

Metal emissions from e-cigarettes: a risk assessment analysis of a recently-published study (Inhalation Toxicology – International Forum for Respiratory Research, 2018)

Februarja 2018 je bila objavljena raziskava “Metal Concentrations in e-Cigarette Liquid and Aerosol Samples: The Contribution of Metallic Coils“, kjer so pri 56 uporabnikih e-cigaret merili koncentracije kovin v tekočini, tekočini znotraj e-cigarete in pari. Izmerjene rezultate so primerjali z MRL vrednostni (Minimal Risk Level – minimalna raven tveganja; ocena dnevne izpostavljenosti nevarni snovi, pri kateri je malo verjetno, da bo prišlo do škodljivih učinkov za zdravje) po podatkih Agencije za strupene snovi in register bolezni (ATSDR) in Agencije za varstvo okolja (EPA). Rezultati raziskave so pokazali, da so pri nekaterih prisotnih kovinah (Ni – nikelj, Cr – krom, Pb – svinec, Mn – mangan in As – arzen) koncentracije višje, kot je navedeno v MRL vrednostih. In tako smo zopet bili priča senzacionalističnih naslovov v medijih, kot na primer “V pari e-cigaret odkrili prisotnost strupenih težkih kovin”.

Maja 2018 pa je bila objavljena analiza omenjene raziskave, ki je pokazala, da so za primerjavo uporabili napačne vrednosti oz. uporabili napačno primerjavo. MRL vrednosti namreč veljajo pri 24 urni izpostavljenosti, kjer povprečni odrasli človek naredi več kot 17.000 vdihov. Uporabnik e-cigarete pa ni izpostavljen pari 24 ur na dan. Povprečni uporabnik namreč naredi približno 300 inhalacij, bolj strastni uporabniki pa okoli 600 inhalacij. Povprečna količina porabljene tekočine je tako pri uporabnikih e-cigaret približno 3-5 ml. Upoštevajoč ta dejstva je analiza pokazala, da bi moral uporabnik e-cigarete porabiti nerealno količino tekočine, v kolikor bi želeli, da podatki omenjene raziskave držijo (v spodnji tabeli so podatki za količino tekočine izraženi v gramih).

  • Nikelj (Ni): 17 g/dan do 73 g/dan
  • Krom (Cr): 68 g/dan do 358 g/dan
  • Svinec (Pb): 135 g/dan do 338 g/dan
  • Mangan (Mn): 628 g/dan do 2479 g/dan

10# Ameriško poročilo pozitivno do e-cigaret – pregled več kot 800 znanstvenih raziskav

New Report One of the Most Comprehensive Studies on Health Effects of E-Cigarettes (The National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, 2018)

Obsežno ameriško poročilo, katere sponzor je bila ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA – Food and Drug Administration), je nastalo na podlagi več kot 800 strokovno pregledanih znanstvenih raziskav. Bistvene ugotovitve so bile sledeče:

  • E-cigareta lahko dovaja nikotin približno v enaki meri kot tobačna cigareta.
  • Elektronska cigareta vsebuje bistveno manj potencialno škodljivih snovi v primerjavi z tobačno cigareto.
  • Elektronska cigareta zaradi nikotina povzroča odvisnost, a je ta manjša kot pri tobačni cigareti.
  • Popolna zamenjava tobačne cigarete z elektronsko pri uporabniku bistveno zmanjša izpostavljenost številnim strupenim in kancerogenim snovem, ki jih najdemo v dimu tobačne cigarete.
  • Popolna zamenjava tobačne cigarete z elektronsko zmanjša kratkoročne škodljive učinke na zdravje na večih organskih sistemih.
  • Elektronska cigareta povečuje možnost, da bodo mladi pričeli kaditi klasične tobačne cigarete.
  • Pri pasivnem kajenju elektronske cigarete je izpostavljenost nikotinu in ostalim snovem bistveno manjše v primerjavi s klasično tobačno cigareto.
  • Trenutno ni dokazov, da e-cigareta povzroča ali ne povzroča rakava obolenja.
  • Trenutno ni dokazov, da e-cigareta povzroča ali ne povzroča bolezni dihal.

Ali je elektronska cigareta zdrava?

Ko govorimo o elektronski cigareti ne moremo reči, da je zdrava. Lahko pa rečemo, da je veliko manj škodljiva od klasične tobačne cigarete. Kot smo omenili, je angleška Agencija za Javno Zdravje (PHE – Public Health England) podala oceno, da je uporaba e-cigaret vsaj 95% manj škodljiva od kajenja klasičnih tobačnih cigaret. V prid tej oceni pa govorijo tudi ostale številne raziskave.

Poudariti pa je potrebno, da namen e-cigarete ni, da bi zdravila. Nastala in ostala je kot alternativa klasičnim tobačnim izdelkom. Namenjena je predvsem kadilcem, ki želijo vnašati nikotin na podoben način kot pri uporabi klasične tobačne cigarete. Čeprav e-cigareta ni uradno označena kot pripomoček za odvajanja od kajenja jo velika večina uporabnikov uporablja prav s tem namenom.